kaj je fitnes?





JE FITNES SPLOH ZDRAV?



JE - ČE SE GA PRAVILNO LOTIŠ.

V PRAKSI - VEČINOMA NE


VEČINA ŠPORTOV JE LAHKO ZDRAVIH

NOBEN PROFESIONALNI ŠPORT NI ZDRAV

TUDI ŠPORTI PRI KATERIH JE SMISEL TEKMOVANJE NAČELOMA NISO ZDRAVI


ZDRAVJE - po definiciji je stanje popolne fizične, mentalne ter socialne blaginje in ne samo odsotnost bolezni in bolečin.


Fitnes je danes postal nek sinonim za zdravje. Vzdržljivost, reden napredek, izgled in razmerje med mišično maso in maščobo so postali v večini primerov glavna merila.


Težava je, ker so programi v večini napisani tako, da se napredek šteje z hitrostjo, številom ponovitev in povečevanjem bremen. Bolečina med trenigom in tako imenovani muskelfiber dan po vadbi sta merilo dobrega treninga , kar je v resnici nekaj popolnoma druga.


Na kvaliteto gibov, pravilne gibalne vzorce, in zavedanja segmentov telesa v prostoru se pa kar pozablja.

Dokler osnovni gibalni vzorci niso vsaj zadovoljivi je nesmiselno nadgrajevat vadbene programe samo zato, da bodo bolj zanimivi in kazali neko mero znanja.

Trenerji velikokrat pozabljajo na razliko med sabo in vadečimi in dokaj hitro začnejo v vadbene programe vključevet vaje, ki jih izvajajo sami in so za vadečega še neprimerne.


Zelo pomembn je upoštevat sam urnik vadečega. Kako mu poteka dan, kako je časovno urejena prehrana glede na vadbeni termin, kako je s počitkom.


Če vadeči pride na vadbeno uro in je že utrujen, je najslabše to, kar se večinoma dogaja in se vadečega motivira, da vseeno opravi pred tremi tedni napisan trening.

Trener mora bit sposoben prilagodit vadbeni program glede na trenutno situacijo in pred začetkom glavnega dela vadbenega porgrama ima dovolj časa, da analizira in ugotovi trenutno počutje in stanje vadečega.


Povprečnemu rekreativcu zraven stresnega urnika res ni primerno dodat še popolnoma stresen trenig, sploh, če vemo, da mu tako ali tako manjka počitka.


Nič narobe z posamezniki, katerim je izziv premagovati svoje meje v vzdržljivosti, moči, mišični rasti ipd.

Vendar se jih ti verjetno lotevajo stratežko (upam vsaj) ali pa pod nadzorom.

večstopenjska ogrevanja, skrb za vse plasti "stabilizatorjev", zavedanje svojih anatomskih omejitev in temu primerno prilagajat vaje, preimerna prehrana in počitek itn.

Ti se tudi večinoma zavedajo, da je to začasno obdobje - npr. doseganje nekega cilja, saj pri ekstremnih treningih je samo vprašanje KDAJ BO PRIŠLO DO POŠKODBE.


Za povprečnega posameznika je trening velik stres.

UMETNOST DOBREGA TRENERJA JE, DA Z MINIMALNO STRESA

torej primernim programom za posameznika, glede na mnogo dejavnikov

IZZOVE ŽELJENE UČINKE IN SPREMEBE V TELESU

moč, mobilnost, stabilnost, vzdržljivost, orientacijo

ISTOČASNO PA SKRBI ZA ZDRAVJE VADEČEGA.